Sri Lanka jesen 2011
Posadka : Maja, Andrej, Mojca, Mišo
Še ena dežela daljnega vzhoda, ki je vabila da se odklopimo od evropskih problemov. Kot vedno smo rezervirali samo letalsko karto, ostalo pa je bilo prepuščeno improvizaciji.
Za ogled večine znamenitosti na Sri Lanki je najbolje najeti vozilo s šoferjem. Na skupno približno 900 kilometrih smo si ogledali množico palač, ter hindujskih in budističnih templjev v Anuradhapuri, Dambulli, Sigiriji in Kandiju. Privoščili smo si lokalne ajurveda masaže, seveda z vsem, kar paše zraven. Jaz sem prvič v živo videl tradicionalne obrede domačinov in hojo po žerjavici. V Nuwara Eliyi smo se sprehajali med nabiralkami čaja na plantažah čajevca, si v obratih za predelavo dali do potankosti razložiti vse postopke pridobivanja čaja in zvečer kurili ogenj z dišečim lesom cimetovca. Sprehajali smo se med sloni, se s terenci izogibali varanom in vozili med divjimi svinjami, antilopami, vodnimi bivoli, krokodili.
Na koncu smo si v Hikkaduwi zaželeli malo počitka, poležavanja na plaži in namakanja v morju. Ni nam uspelo. Dnevi so se več kot napolnili s potapljanjem v 30 stopinj topli vodi Indijskega oceana, vsakodnevnim nekajurnim igranjem odbojke na mivki z domačini, izleti s čolni po deltah bližnjih rek, božanjem komaj izleglih želv in mladih krokodilčkov, pojedinami sveže pečenih rib po smešnih cenah in še marsikaj …
Otok leži v neposredni bližini Indije, zato v kulinariki prevladuje vpliv indijske kuhinje, ki ni blizu povprečnemu evropskemu okusu. Seveda je spet vse minilo prehitro, kljub vsemu pa se je po 14 dneh pretežno riža in currya doma prilegel napol krvav zrezek in špageti.