16 raid – Tunizija november 2009
Raid je bil že v začetku mišljen čisto orto, brez turizma. Posadka (6 vozil, 16 odraslih in otrok) je bila temu primerna. Ipsilon s svojim Patrolom, Mitja z Navaro, Šobi prvič s Toyoto in celo družino, Tomo z Andrejo in Tijanom, Andrej z zmagovalnim Wranglerjem s Sahara Mastersa in avstrijskim sovoznikom in seveda moja Toyota z dvema prijetnima sopotnicama. Na ladji smo srečali skupino šestih primorcev, ki so se nam želeli pridružiti na naši poti. Ker so bili naši načrti zelo zahtevni, bi bila skupina devetih vozil enostavno prevelika. Zato smo skupaj odpeljali samo prve dva dni do Bir Mehdetha in se čez nekaj dni spet srečali pri Ksar Ghilenu.
Osnovni cilj so bila jezera zahodno od El Borme, vendar je bilo po zadnjih pripetljajih s tujimi turisti v Tuniziji nemogoče dobiti dovoljenje za to področje. Zato smo se odločili za še bolj noro možnost – El Faouar, Bir Mehdeth, naravnost proti jugovzhodu do Ain Huilat Richeta in potem naravnost do Ksar Ghilena. Tahar, naš vodič s prejšnjih potovanj je pri izbiri poti samo zavijal z očmi. Po njegovem trasa, ki smo si jo zamislili, ni prevozna v šestih dneh, kakor smo imeli v načrtu. Seveda se je med potjo izkazalo, da ima prav, zato smo na dveh mestih uporabili obstoječe piste, ki so nam prihranile skoraj dva dni borbe s peskom. Kljub vsemu smo v 6 dneh prevozili več kot 250 km čistega peska in preživeli 5 lepih, čeprav malo hladnih, večerov in noči v Sahari. Tahar je od navdušenja nad prevoženo potjo, naš podvig razlagal vsakomur, ki ga je bil pripravljen poslušati, predvsem pa vsem beduinskim vodičem, ki smo jih kasneje srečali. Do Ksar Ghilena smo porabili večino zalog vode, Andrej pa je prišel z zadnjimi kapljicami goriva svojih 165 litrskih rezervoarjev. Razen nekaj zvitih odbijačev, snetih pnevmatik in napol odrezanega Primoževega prsta, smo jo odnesli brez resnih poškodb posadke in vozil.
V Ksar Ghilenu smo preživeli dva dni ob šišah, uživanju v pesku (Bir Soltan – Ksar direktna), kopanju in sončnih zahodih na trdnjavi. Vrniti smo se nameravali z dvodnevnim preganjanjem po pesku in bivakom pri Giv El Bum. Odtrgan nosilec amortizerja na Patrolu nas je preusmeril na asfalt in popoldansko varjenje v delavnici v Douzu.
V skladu z željami mlajšega dela odprave smo okoli Tozeurja prevozili kup prizorišč snemanja filma Star Wars, mimogrede pa prevozili še Rommlovo pisto in se slikali pod napol prevrnjenim avtobusom na Chott El Jeridu.
Ladja je že drugič v tem mesecu zamujala skoraj za cel dan, vendar je to večina prenesla z arabsko umirjenostjo.
Kot vedno, je na koncu prišel najbolj mučen del potovanja. Ko doma zvečer še zadnjič ugasneš GPS in radijsko postajo veš, da je te poti dokončno konec. Kljub vsemu je ostal lep občutek, da si s pravimi ljudmi preživel nekaj pravih trenutkov.
3300 km v 14 dneh, več kot 300 km čistega peska
Tukaj si lahko prebereš kako je doživel raid Mitja. Potopis objavljam z njegovim dovoljenjem