UAE Desert Challenge Rally – Dubai 05
Leto je okoli in zopet se začenja UAE Desert Challenge v Dubaju, zadnja dirka svetovnega prvenstva pred dirko vseh dirk – Dakarjem. Letošnja ekipa je zelo podobna kot lani, torej Tomo in Miran s spremljevalci. Tomo bo z izkušnjami z lanskega Dubaja lahko startal bolj sproščeno in na višjo uvrstitev, predvsem pa bo nabiral točke in izkušnje za enega od naslednjih Dakarjev. Za Mirana bo to prva dirka po lanskem težkem padcu na dubajskem pesku in zadnji preizkus pred novoletnim startom v Lisboni.
Tomo se je vse leto kondicijsko in organizacijsko pripravljal na Dakar 2006, vendar ga na startu letošnjega Dakarja žal ne bo. Kljub temu da se je na dirko prijavil dovolj zgodaj in po vseh pravilih, so francoski organizatorji zaradi prevelikega števila prijavljenih zavrnili njegovo prijavo. Najprej so izgovarjali da je bila prijava prepozna, ko pa jim je Tomo dokazal nasprotno so se po “francosko” zavili v molk. Šele po dveh mesecih so dokončno sporočili, da se Dakarja 2006 ne more udeležiti. Podobno se je verjetno dogajalo tudi posadki Krajnc/Prislan, ki sta prav tako prijavila na rally in tudi že našla sponzorje za ta izjemno drag projekt. Očitno pri organizatorju še kako deluje “kuhinja”, ki favorizira tekmovalce večjih in seveda finančno močnejših ekip. Duh amaterizma avanturističnih posameznikov, ki je bil od samega začetka gonilo in smisel tega najtežjega rallya na svetu, tako žal vedno bolj tone v pozabo in se umika pritisku kapitala močnih sponzorjev ter želji organizatorjev po čim lažjem zaslužku.
Kljub grenkemu priokusu, ob misli na Dakar, mu bo pridobljena kondicija in naporni tehnični treningi z lažjimi motorji še kako koristili na razbeljenem dubajskem pesku. Gripa, ki jo je prebolel samo en teden pred startom, zato ne bi smela preveč vplivati na njegovo fizično in psihično pripravljenost.
UAE Desert Challenge traja 6 dni in se večinoma odvija v puščavi Abu Dhabija, okoli bivaka, ki je postavljen sredi puščave. Skupaj morajo tekmovalci prevoziti skoraj 1600 tekmovalnih kilometrov in še dodatnih 680 kilometrov transferja. Lani je bilo tekmovanje v začetku oktobra, torej skoraj mesec dni prej, temperature pa so se takrat gibale okoli 50 stopinj Celzija pri skoraj 100% vlažnosti zraka. V takih pogojih je težko sedeti v senci, kaj šele dirkati z 240 kg težkim motorjem po mehkem pesku.
Direktno javljanje iz Dubaja
nedelja, 6. november 2005
Po običajnih zapletih s potnimi listi (letalo in vsi vkrcani potniki smo doma pozabljeni Žigov potni list čakali skoraj pol ure – vsa čast in naša velika zahvala pilotu Adrie Airways), smo iz Ljubljane preko Dunaja odleteli v Dubai, kamor smo prispeli ob dveh zjutraj po lokalnem času. Zjutraj smo seveda spali malo dlje, po zajtrku pa smo se začeli privajati na lokalno klimo. Zrak ima 33 stopinj vendar na srečo ni tako visoke vlažnosti, kot je bila prejšnje leto.
V ekipi nas je zaenkrat osem, poleg Tomota in Mirana še mehanik Thorsten, David kot novinar, midva z Žigom kot Tomotova asistenca in nekaj Miranovih prijateljev.
Popoldan smo za asistenco dobili dva najeta Landcruserja in takoj odšli na štab dirke urejat prve papirje.
Po izjavah šefa rallya bo letošnja trasa tehnično zahtevnejša, kar posledično pomeni nižje hitrosti in upajmo, večjo varnost. Zaradi lanskih problemov z dehidracijo pri nekaterih tekmovalcih, bo letos reden odvzem in analiza krvi tekmovalcev. V primeru, da računalniška analiza krvi pokaže neustrezen rezultat, je dirke za tekmovalca nepreklicno konec. Prvič do sedaj o izključitvi z tekmovanja ne bo odločal zdravnik, ampak računalnik.
Za rally je prijavljeno 79 motoristov. Miran ima startno številko 25, Tomo pa 32.
Popoldne smo neuspešno poskušali prevzeti motorje v pristanišču, saj so pakistanski uslužbenci ob 16:00 zaprli svoj urad. Logično za italjanskega špediterja z pakistanskimi uslužbenci. Tudi telefonske urgence pri Italijanih so bile neuspešne, zato bomo še enkrat poskusili jutri zjutraj.
ponedeljek, 7. november 2005
Danes zjutraj so se nas delavci Messine usmilili in nam odprli kontejner z motorji in rezervnimi deli. Preden smo se lahko odpeljali je bilo treba motorje pripraviti, zato nam je cela operacija skupaj s prevozom vzela več kot 3 ure.
Sledil je birokratski del prijave na rally, ki je na srečo potekal brez zapletov. Zbrane so bile že vse ekipe, skupaj z vodilnimi dirkači. Miran in Tomo sta prevzela GPS sprejemnike z IRI-TRACKOM, (obvezen bo tudi na Dakarju) in SENTINEL, ki je neke vrste elektronska hupa. Organizator se v imenu varnosti vsako leto izmisli kakšno dodatno elektronsko igračo, zato počasi postaja problem kam na motorju vgraditi vse antene in komandno elektroniko.
Naslednji dve uri smo skupaj preživeli v lepljenju startnih številk in sponzorskih nalepk na motorja in na spremljevalni Toyoti.
Popoldne smo se odpeljali do cca 85 km oddaljenih sipin, kjer sta se dirkača malo ogrevala (temperatura je bila znosnih 35 stopinj), fotografi pa smo napravili nekaj posnetkov, dokler sta pač bila pripravljena pozirati. Med dirko za take neumnosti seveda ne bo časa.
Zvečer nam je Miran organiziral povabilo na precej gala večerjo v hotelu Royal Mirage , ki jo je za tekmovalce priredil lanski zmagovalec svetovnega pokala. Po balkansko smo se seveda do sitega najedli jastogov in ostale nezdrave hrane, ob kateri trpijo dubajski šeiki.
torek 8. november 2005
Danes je bil na sporedu samo tehnični pregled. Temperatura se je dvignila preko 35° Celzija tako da je bilo na soncu že kar precej vroče.
Pregled je izjemno natančen : pregled in testiranje vseh elektronskih igračk, čelad, škornjev, gum, rezervne vode, kompasov, baterij, označevanjem vseh vitalnih delov motorja …
Miran je pregled opravil brez posebnosti, mi pa smo imeli najprej probleme s slabimi kontakti na IRITRACKU, potem pa so se pregledniki pritoževali nad nekajkrat udarjenim sprednjim kolesom. No, z nekaj prepričevanja nam ga ni bilo potrebno zamenjati z rezervnim.
sreda 9. november 2005
Danes se je končno začelo zares. Dopoldne je bil briefing, kjer so med drugim zopet pol ure govorili o dehidraciji tekmovalcev. Teorija je bila dobra, čeprav popolnoma nasprotna od tiste, ki so jo isti zdravniki prodajali prejšnje leto. Letos bodo ves čas rallya izvajali teste na tekmovalcih, zato upajmo, da bo vsaj drugo leto jasno kaj so pravi postopki pri dehidraciji. Tukaj menda fizični delavci na prostem popijejo do 25 litrov vode na dan, pa še prihaja do dehidracije.
Popoldne se je rally končno začel. Prolog so z buldožerji na hitro naredili kar na eni redkih nepozidanih površin v mestu. Tekmovalci so startali v obratnem vrstnem redu startni številk, zato je Tomo startal pred Miranom. Ker je bila proga precej neugodna zaradi možnosti zdrsa, je začel rezervirano, zaostal 23 sekund za zmagovalcem Como in zasedel 50. mesto. Miran je kljub dolgi odsotnosti z dirk začel na polno in se uvrstil na 18. mesto z zaostankom 9 sekund.
Jutri vstajamo zgodaj, ker nas čaka skoraj 500 kilometrska etapa do bivaka v puščavi.
četrtek 10. november 2005
prva etapa: Abu Dhabi – bivak v puščavi (360 km)
Prva vožnja je končana, oba naša tekmovalca sta uspešno prišla v cilj. Organizatorji čakajo še ostale tekmovalce, tako da rezultati sledijo.
Uvrstitve: 1. mesto je dosegel Depres, Miran je dosegel 13. mesto z zaostankom 27 minut in 16 sekund, 32. mesto pa je dosegel Tomo, z zaostankom za vodilnim 61 minut in 20 sekund. Tomo je zvečer na briefingu dobil tudi dnevno nagrado “spirit of the rally”. Zgodba pa je taka: Tomo se je na transferju (to je vožnja med dvema etapama, kjer se ne tekmuje, imajo pa tekmovalci določeno v kakšnem času morajo pripeljati do kontrolne točke) ustavil pri sotekmovalcu, ki mu je zmanjkalo bencina. Iz svojega tanka je prelil bencin in ga dal nesrečnežu, to pa mu je vzelo toliko časa, da je prekoračil določen čas za transfer. Kaznovali so ga s pribitkom časa. Po objavi rezultatov smo se Tomotova ekipa pritožili organizatorju in ko je organizator slišal razloge za Tomotovo zamudo so mu preklicali kazen (pribitek časa) in mu dodelili še nagrado “spirit of the rally”.
petek 11. november 2005
Bili sta dve krožni etapi okoli bivaka (344km).
Uvrstitve: 1. etapa: Prvi je bil zopet Depres, Tomo je za njim zaostal za 29 minut in 20 sekund in tako padel na okroglo 40. mesto, Miran pa je z odlično vožnjo zasedel 15. mesto.
2. etapa: Tomo je bil tokrat 28., Miran pa je dosegel 12. mesto.
Skupni seštevek: Na koncu dneva, so bili znani še končni seštevki in sicer Tomo 29. mesto, Miran pa, kot na drugi etapi, 12. mesto.
Pa še nekaj o dogodkih po tekmi: oba naša tekmovalca imata res izredno kondicijo. Vsakodnevna nekaj urna vožnja po tako zahtevnih terenih pa je seveda zelo zahtevna, tako da si bolečine lajšata z vsakodnevno masažo. Velika spodbuda zanju so tudi navijači iz Slovenije, ki so danes prišli v Dubai.
sobota 12. november 2005
krožna etapa okoli bivaka (355 km)
Danes je hudo padel Dabrowski. Etapa je bila zelo nevarna, izmenjaval se je pesek in trda podlaga. Organizatorji so ob padcu tega izvrstnega tekmovalca prišli na prizorišče nesreče že v 18 minutah, kar je glede na oddaljenost prizorišča od civilizacije, izreden čas. Sotekmovalci so namreč sprožili IRITRACK in prav to je zelo pomagalo pri reševanju motorista. Vse skupaj je izgledalo grozno, pravijo v naši ekipi, ker je bilo polno krvi, kajti poleg vseh ostalih poškodb, je imel odprt zlom leve roke.
Na popolnoma istem mestu kot Dabrowski in tudi z podobno hitrostjo, pa je kasneje padel tudi Tomo. Ekipa ga je čakala pred ciljem, strmeli so na progo, naenkrat pa so zagledali Tomota, ki se pelje proti cilju kar “počez”, ne po progi. S spremljevalnim vozilo so zdrveli do njega. Sicer je peljal, izgledal pa je obupno, tako on, kot motor. Strgana oblačila, razbita čelada, da o motorju ne govorimo. Tomo je povedal, da ne ve koliko časa je trajalo, da se je zavedal, se s težavo “sestavil”, potem pa se lotil usposabljanja motorja za vožnjo. Vse skupaj se je dogajalo približno 40 km do cilja. Ker je do cilja prekoračil maksimalno dovoljen čas, je dobil 120 minut pribitka. Kljub temu pribitku, pa je Tomo na 35 mestu (od cca 70 tekmovalcev, ki so še v rallyu), če pa teh 120 minut ne bi dobil, torej če ne bi bilo tega nesrečnega padca, pa bi bil uvrščen približno na 25. mesto. Po prihodu na cilj je Tomota pregledal zdravnik in ni ugotovil zlomov, samo odrgnine in obtolčenine, dobil je močen udarec v rebra. Ker se ni dalo narediti nič drugega mu je dal samo močan analgetik. Motor je moral mehanik popolnoma razstaviti, zamenjati precej delov, ki jih je dobil od KTM asistence. Po njegovi izjavi bo do jutri motor nared za start.
Dve uri po padcu, se Tomo počuti že dosti bolje (analgetiki), tako da jutrišnji start verjetno ne bo vprašljiv.
Tudi Miran je na 1. etapi padel, vendar se je srečno končalo.
Uvrstitve: v skupnem seštevku ima 1. mesto Depres, Tomo je 35. in je dobil danes 120 min pribitka, Miran pa je odličen 11. Čestitamo našima!
nedelja 13. november 2005
krožna etapa okoli bivaka (291 km)
Tomotov motor sta Thorsten in Žiga sestavljala celo noč, praktično do samega starta. Roadbook smo vstavili šele nekaj minut pred samim startom. Tomota pa seveda vse boli (zaradi vpliva na reflekse noče vzeti analgetika), vendar je cel in motiviran za dosego dobrega rezultata bolj kot kdajkoli prej.
Oba naša tekmovalca sta že v cilju. Oba pa še morata odpeljati transfer in priti v bivak v določenem limitu. Pravita, da sta dobro odpeljala današnjo etapo. Tomotu je odpovedal GPS, tako da je vsaj polovico etape odpeljal brez njega. Ker je GPS povezan s satelitskim varnostnim sistemom, ga je zaradi varnosti del dirke nadzoroval helikopter.
Današnji rezultati: vodi Depres, Tomo je v skupnem seštevku na 34. mestu in na 7. mestu v svoji kategoriji, Miran pa je na 9. mestu v skupnem seštevku in 1.prvi v svoji kategoriji (razred maraton).
Tomo ima še vedno bolečine od padca, lajša si jih na razne načine: z masažami, analgetiki. Ko pa tudi to nič ne pomaga, pa mu ne preostane nič drugega, kot da malo stisne zobe. Jutri je zadnji tekmovalni dan, čaka jih več kot 500 km dolga trasa, skupaj s transferji pa bodo morali prevoziti skoraj 700km. Ko so se danes javili, je bila pri njih ura okoli 23h (je tri ure zamika) in so zaključevali z mehaničnimi deli, treba je bilo še napolniti gorivo (to je cela znanost, saj razpored in količina goriva bistveno vpliva na težo motorja). Glede na jutrišnjo zelo dolgo etapo, je vstajanje predvideno ob 5h zjutraj.
ponedeljek 14. november 2005
bivak – Dubai (520 km) in uradni zaključek tekmovanja
Za našima tekmovalcema je prva etapa uspešno končana. Tomo ima močne bolečine v pljučih zaradi padca pred dvema dnevoma, vendar bo šel do konca. Danes ju čaka še transfer, še ena etapa in zaključni krog.
Miran je že v cilju celotne dirke in je prvi v svoji kategoriji. Na rezultate Tomota pa še nestrpno čakamo!!
Evo jih! Tomo je uspešno prišel na cilj. V končni razvrstitvi je na 32. mestu in na 7. mestu v svoji kategoriji. Zelo je zadovoljen in obžaluje tisti nesrečni padec, ki mu je dodal 120 min. pribitka. Padec je bil izredno nevaren in bi se lahko končalo tudi veliko slabše za Tomota, kot se je. Miran pa je v končni razvrstitvi 10 skupno in prvi v svoji kategoriji. Več kot očitno je, da je v odlični formi in bo lanski nesrečni padec na tej isti tekmi samo še spomin.
Fantje se bodo vrnili na Brniško letališče v četrtek v dopoldanskem času. Obljubili so, da bodo v naslednjem tednu pripravili tudi predstavitev dirke DUBAI 05, popestrili s slikovnim materialom in lastnimi vtisi. Datum, kraj in čas bo pravočasno objavljen na spletni strani.
Moje osebno mnenje je, da je bil Dubai 2005 za Slovenijo zelo uspešen. Oba tekmovalca sta prišla v cilj in dosegla vsak za sebe odlično uvrstitev. Tomo bi se brez padca uvrstil okoli 25-tega mesta in bi bil 6. v kategoriji maraton. Seveda pa rezultat ni na prvem mestu. Po padcu v četrti etapi bi se lahko za Tomota končalo še veliko slabše kot za Dabrovskega in samo svojim angelom varuhom se ima zahvaliti, da jo je odnesel brez posledic. Dva stara dakarska mačka (več kot 15 Dakarjev) sta mu potem, ko sta v bivaku videla kako razbit je bil motor, povedala da lahko 12 november praznuje kot svoj drugi rojstni dan.
Puščavski rallyi so seveda nevarni, predvsem za motoriste. Hkratno obvladovanje GPS, tripmastra, roadbooka, kompasa in piste pred sabo zahteva pri hitrostih več kot 130 km/h in etapah, ki trajajo nekaj ur, popolno koncentracijo. Bistvena je tudi priprava motorja doma. Vsaka, še tako majhna površnost se lahko maščuje z okvaro, izgubo časa, nakupom dragih rezervnih delov z asistenčnih tovornjakov, zelo hitro pa tudi z odstopom in končanjem rallya.
Letošnje delo asistence je bilo zaradi Tomotovega padca in precej drugih okvar kar naporno. V povprečju smo spali 4 ure in na dan prevozili približno 400 km. Letos so nam bile vremenske razmere kar naklonjene, saj se temperatura nikoli ni povzpela na 35stopinj pri relativno nizki vlažnosti. Za razliko od lani pa smo tudi obe najeti Toyoti na koncu vrnili nepoškodovani.
