El Chott 2003

El Chott Rally 2003

Rally El Chott je amaterski rally, ki ga organizira nemško združenje BSO. Kot prejšnja, je tudi letošnji 19. rally potekal v Tuniziji. Start je bil v Hammametu, potem pa Nefta, Douz, Ksar Ghilene, Bir Aouine, Ksar Ghilene, Douz in zopet cilj v Hammametu. Letos je bilo na startu 63 motoristov, 38 avtomobilistov in 4 kamioni, poleg tega pa še številna ekipa organizatorja. Samo zdravniki so imeli na razpolago dva dolga Nissan Patrola, dva Hummerja, dva Pinzgauerja 6X6 in dva quada. Za nadzor, snemanje in iskanje izgubljenih, pa je bilo na razpolago še ultralahko letalo.

Lani se je rally-a, kot verjetno prvi slovenec, udeležil Igor, letos pa se nas je nabralo kar 4 avtomobilske posadke in en motorist. Ker je Igor že poznal procedure pri prijavah, smo se vsi prijavili preko njega, tudi tisti, ki nismo člani njegovega off road kluba. Glede na število, bi lahko nastopili kot ekipa Slovenije, vendar se o tem žal nismo uspeli dogovoriti.

Opremljeni smo bili z zelo raznolikim voznim parkom:

Mony z sovoznikom Andrejem je vozil Hyundai Galloper, katerega standardno podvozje, kot se je pokazalo kasneje, ni bilo kos zahtevam rally-a. Zaradi šibkejšega motorja je bil edini od slovenskih terencev uvrščen v skupino G2, ostali pa v G1.

Boris z sovoznikom Božotom je vozil Igorjevo Toyoto 4-Runner, ki pa je prve znake neposlušnosti začela kazati že na Vrhniki, zato sta dirko žal končala že po prvem dnevu.

Igor in Blanka sta imela čisto novo Toyoto z (po Igorjevih trditvah) 240 KM, ki sta jo uspela dokončno pripraviti šele tik pred odhodom.

Midva z Janezom sva imela njegovega več kot 20 let starega Steyr Puch-a, ljubkovalno imenovanega Puchy, ki se je razen premajhne moči in prevelike porabe izkazal za kar primernega.

Tomo je dirkal s svojim KTM LC4 in je bil po vrsti motorja in dodatni opremi, od vseh nas, najbolj konkurenčen nemškim polprofesionalcem.

Slovensko zastopstvo so poleg janezovih in mojih boljših polovic ter Klemena, ki so divjali naokrog z našim kamionom, ljubkovalno imenovanim Tamy, dopolnjevali še Tomotov sin Žiga, dr. Jani (star znanec prejšnjih raid-ov) s prijateljico in svojim Patrolom, in pa Igorjevo spremstvo – Zoran s drugim Patrolom, novinar Noise, Sebastjan in mala Špela z babico.

Ker sva bila z Janezom v Tuniziji že en teden prej, nisva prišla z isto ladjo kot ostali udeleženci. Tako sva si prve konkurente ogledala šele v luki v Tunisu. Takoj nama je bilo jasno, da bo, glede na vozila, ki so prihajala z ladje, kakšna visoka uvrstitev zelo zelo težko dosegljiva. Pri dolgih makadamskih pistah ni toliko pomembno znanje voznika, kot vzdržljivost podvozja in celotnega vozila. Upala pa sva, da bova te pomanjkljivosti nadoknadila na mehkejših progah, kjer bi nama pomagale izkušnje prejšnjih raid-ov.

1.dan Hammamet – Nefta

Prolog, ki je bil namenjen določitvi vrstnega reda za prvo hitrostno preizkušnjo, je potekal po 25 km dolgi peščeni plaži blizu Hammameta, s številnimi ribiči, ki so lovili z obale in se niso kaj dosti brigali za več kot 100 vozil, ki so drvela mimo njih. Motoristi so startali po štiri skupaj, avtomobilisti pa po parih. Mony je vozil odlično, vendar je moral ,zaradi pregrevanja motorja, umakniti nogo z pedala za plin. Borisova Toyota je bila že v zadnjih izdihljajih, kljub temu pa sta Boris in Božo dosegla odličen rezultat. Igor je po divjem startu obstal sredi proge, ker mu je zablokirala elektronika, vendar je po nekaj minutah vožnjo uspešno nadaljeval. Tomo je startal slabo, z manjšim padcem, vendar je kasneje z vožnjo po trdem pesku tik ob morju, vse več kot nadoknadil. Midva z Janezom sva odpeljala avtu primerno (ves čas sva kontrolirala temperaturo motorja) in sva bila na cilju kar zadovoljna.

Sledilo je cca. 100 km transferja do starta prve hitrostne preizkušnje, kjer smo čakali kakšno uro na objavo rezultatov prologa.

Proga prve hitrostne preizkušnje je potekala po blatni, 29 km dolgi rečni strugi. Start za motorje in avtomobile je bil po parih, glede na čase, ki smo jih dosegli v prologu. Tomo je po lastnih besedah odpeljal vrhunsko, vendar je zaradi navigacijske napake zgrešil cilj in si prislužil skoraj uro pribitka. Cena neizkušenosti pač. Mony je dosegel odličen čas, vendar za ceno uničenih zadnjih amortizerjev. Ker sva na prologu dosegla skoraj enak čas kot Igor, sva startala v paru z njim. Nekaj kilometrov sva vozila pred njim, potem pa sva ga spustila naprej, da je lahko pognal vse svoje konje. Po polovici proge sva ga ponovno dohitela, ker je obtičal na vrhu kupa zemlje. Ustavila sva se za minuto, da ga izvlečeva iz godlje, vendar ga je že pripel drug tekmovalec, tako da najina pomoč ni bila potrebna. Borisu je po dobrem začetku dokončno odpovedala odmična gred v Toyoti, kljub vsemu pa se je na cilj privlekel z lastnim pogonom. Dirka je bila za njega in Božota, kljub vsem kasnejšim poskusom popravil, tako končana. Posebnost te etape so bili “prijazni” otroci ob progi. Od daleč so veselo mahali, ko pa si se jim približal, pa so tekmovalce zasuli s kamni velikosti granitne kocke. Posledice: več kot 10 razbitih stekel, med njimi tudi Mony (četrtina vetrobanskega stekla) in Igor (celo levo stransko steklo). Midva sva imela srečo, saj je kilogramski kamen namenjen vetrobranskemu steklu zadel kovinsko cev za zrak (šnorkel) in razbil samo desni brisalec. Nekateri tekmovalci, ki so očitno že imeli slabe izkušnje, so vozili z kovinskimi mrežami na oknih in jo zato odnesli brez poškodb.

Rezultati :

terenci 1. 23:17, 16. Mony 27:29, 20. najin Puch 28:10, 28. Igor 30:00, 35. Boris 33:56

motorji 1. 19:20, 55. Tomo 1:31:22 (30 kazenskih minut)

Po kratkem transferju je sledila druga zelo hitra, 27 km dolga hitrostna preizkušnja po kolovozih med nasadi oljk. Midva sva bila s svojo vožnjo zelo zadovoljna, tako da nama je malce zrasla, v tuniškem pristanišču precej načeta samozavest.

Rezultati :

terenci 1. 16:54, 5. Igor 18:01, 8. najin Puch 18:55, 25. Mony 22:18

motorji 1. 15:46, 10. Tomo 18:25

Naslednja hitrostna preizkušnja se je začela pred Tozeurjem po 235km transferja. Zaradi nepoznavanja pravil smo prišli na start pozno. Še ena cena neizkušenosti. Edino Igor, ki je pravila poznal bolje od nas, je odpeljal prvi del etape, tako kot večina tekmovalcev, pri dnevni svetlobi, ostali pa smo startali že po zahodu sonca. Tomo je komaj rešil iz prehitro pripeljanega ovinka, zato je malo ustavil konje in ostanek etape odpeljal z glavo – bolj umirjeno. Igor je naredil navigacijsko napako, ki mu je po njegovih besedah vzela vsaj 30 minut. Mony je startal pred nama in zaradi teme zapeljal v velikansko blatno lužo, ki ga je popolnoma zalila in mu vzela nekaj dragocenih minut za čiščenje stekel. Z opozorilom po CB postaji, je vsaj nama prihranil to nevšečnost. Midva sva vozila glede na temo tehnično in tudi orientacijsko zelo dobro. V sipinah, ki so sledile, sva se hitro znašla, Mony-u pa je v pesku odpovedal prednji pogon, kazati pa so se začeli tudi prvi znaki okvare sklopke.

Rezultati :

terenci 1. 28:48, 17. najin Puch 35:58, 33. Igor 1:27:28 (30 minut pribitka), 35. Mony 1:45:12

motorji 1. 27:02, 30. Tomo 44:53

V tabor v Nefti, kjer so se nam pridružili Mojca, Metka in Klemen s Tamy-jem, je organizator privlekel (300 km na vlečni vrvi pri 120 km/h) tudi Borisovo Toyoto. Vsi kasnejši poskusi popravila arabskih in pozneje še nemških mehanikov, so prinesli samo dodatne zaplete in stroške. Zato smo Toyoto naslednji dan prepeljali v camp v Tozeur, kjer je varno pričakala konec rallya.

Mony je zvečer zamenjal zadnje amortizerje – enega je imel s seboj za rezervo, drugega pa mu je prodal prijazen voznik Mitshubishi-ja. Prednji pogon na Hyundaju je bil nepopravljiv, vendar sta se z Andrejem odločila, da bosta naslednji dan kljub temu startala.

2.dan Nefta – Nefta

Krožna dirka okoli slanih jezer je bila dolga 138 km in zelo hitra. Računala sva na veliko peska, zato startala z nizkim tlakom v gumah (1,4 bar) in se uštela. Proga je bila trda, približno 20 km pa je potekalo celo po asfaltu, kjer sva zaradi pomanjkanja moči in pregrevanja gum vozila 120 km/h, nekateri najini tekmeci pa skoraj 200 km/h. Podcenila sva tudi žejo Puch-a, tako da sva morala sredi etape ustaviti in natočiti rezervni bencin. Za v bodoče sva tako vsaj poznala porabo: 50 litrov bencina na 100 km dirke. Tomo je odpeljal rutinirano, Mony pa je imel resne težave s sklopko, zato je bila to njegova predzadnja etapa rallya. Ker se je pred Igorjem prevrnil Pajero in sta z Blanko pomagala tekmovalcema zlesti iz vozila, jima je organizator za njuno pomoč poklonil 10 minut, kar jima je glede na majhne razlike v časih med tekmovalci, pomagalo celo na drugo mesto te etape med avtomobilisti. Zanimivost te etape sta bili dve slabo vidni, 50 cm globoki potočni koriti tik pred ciljem, ki sta dokončno izločili nekaj tekmovalcev. Tudi midva nisva odnesla čisto cele kože, vendar so se problemi pokazali šele kasneje.

Rezultati :

terenci 1. 1:22:35, 2. Igor 1:26:44 (10 minut bonusa), 10. najin Puch 1:37:17, 20. Mony 51:43

motorji 1. 1:19:20, 27. Tomo 1:43:16

V prvih dveh dneh so imeli dobro organizirani in opremljeni reševalci (6 vozil, radijske veze, GPS-i, navigacijski računalniki, tripmastri, satelitski telefoni ..) kar precej dela, predvsem z motoristi. Štiri med njimi so, zaradi hujših poškodb, urgentno prepeljali z letali v Nemčijo.

3.dan Nefta – Douz

Prva hitrostna preizkušnja tega dne je bila kratka (51 km), z nekaj sipinami in nekaj navigacijskimi pastmi. Kljub temu, da sem navigacijsko past prejšnji večer, pri branju roadbook-a zaradi površnosti spregledal, sva se kar dobro znašla in v sipinah poleg Igorja, ki je startal pred nama, prehitela kar precej tekmovalcev, ki so imeli težave z orientacijo. Kasneje naju je Igor zopet prehitel, ko sva se ustavila, da sva pomagala Švicarjema, ki sta obtičala v sipinah. Tik pred ciljem, ki je bil na vrhu velike sipine, sva izgubila še nekaj minut, ker Puch v prvem poskusu ni zmogel dovolj moči, da bi se prikopala na vrh. Mony je imel vedno večje probleme s sklopko, zato je kasneje dokončno odstopil, tako da je ostala samo še polovica avtomobilistične ekipe.

Rezultati :

terenci 1. 46:04, 10. Igor 1:09:50, 11. najin Puch 1:10:09, 34. Mony 2:32:05

motorji 1. 48:11, 28. Tomo 1:06:24

Druga hitrostna preizkušnja je bila dolga cca. 150 km in je bila za naju izrazito neugodna. 40 km ravnega in tehnično popolnoma nezahtevnega kolovoza, kjer najina hitrost ni presegla 50 km/h, je še dodatno obremenjevalo, od prejšnjih dni že malo načeto Puch-ovo podvozje. Ko sva morala, zaradi odvitega vijaka, odstraniti enega od sprednjih amortizerjev, naju je prehitel Igor, ki je startal za nama. Po 50 km se je na podvozju začel pojavljati nenavaden kovinski zvok, ki je bil kriv za nadaljne tri postanke in še dodatno veliko izgubo časa. Ugotovila sva, da se je od udarcev prejšnjih dni, zvil eden od stabilizatorjev, tako da se je cela prednja prema premaknila kakšen centimeter v levo, kardan sprednjega pogona pa je ob vsaki večji grbini udaril v ohišje štarterja. Da bi bila mera polna, so se začele pojavljati prve težave s sklopko, 10 km pred ciljem, pa je od vročine popustila gumica na menjalniku, tako da je bilo prestavljanje skoraj nemogoče. V cilj nisva prišla v maksimalnem predvidenem času, vendar je zaradi težke proge in problemov, ki so jih imeli skoraj vsi tekmovalci, organizator ta čas podaljšal in tako si na srečo nisva prislužila še dodatnih kazenskih minut. Tomo je po dobrem začetku grdo padel, si poškodoval nos in po padcu potreboval kar nekaj časa, da je zopet prišel k sebi. Tudi KTM je začel kazati prve drobne napake, saj je odpovedalo stikalo Touratech-ovega roadbook-a. Ko sva se privlekla do tabora, je bil Tamy in vsi ostali že tam, Tomo pa je utrujen počival v šotoru.

Rezultati :

terenci 1. 2:30:18, 12. Igor 3:06:29, 26. najin Puch 3:40:33 (na srečo brez pribitka)

motorji 1. 2:02:40, 27. Tomo 3:09:29

Zvečer sva popravila amortizer, gumico menjalnika in stabilizator na Puch-u, dr. Jani je za silo “popravil” Tomota, jaz sem za silo popravil Touratech-a na KTM, Igor pa je pri lokalnih vulkanizerjih krpal gume in ravnal zvita platišča.

4.dan Douz – Ksar Ghilene

Znana pot do Ksar Ghilena z nekaj dodatnimi ovinki, je bila za naju zelo uspešna. Na makadamu je Janez gnal Puch-a do konca, tako da sva dohitela precej tekmovalcev, ki so startali pred nama. Prehitevanje je bilo zaradi oblakov prahu in visokih hitrosti (cca. 110 km/h) precej nevarno. Pri enem od prehitevanj zaradi majhne nepazljivosti ni dosti manjkalo, da pri pristala na strehi v sipinah ob cesti. Pri navigacijskih pasteh, na katere pa sva bila to pot pripravljena, sva se odlično znašla in zopet prehitela nekaj tekmecev. Največjo prednost pa sva pridobila na sipinah, kjer so prvič prišle do izraza najine saharske izkušnje. Igor je imel spet probleme z gumami, tako da je v cilj, kljub bistveno hitrejšemu avtu, prišel samo nekaj minut pred nama. Tomo z motorjem je bil v Ksar Ghilenu seveda toliko pred nama, da se je ves zadovoljen z dobro vožnjo že namakal v vodi pri Mohamedovem kafiču.

Rezultati :

terenci 1. 1:32:08, 7. Igor 1:47:36, 9. najin Puch 1:50:44

motorji 1. 1:26:47, 6. Tomo 1:35:58

Dobro voljo zaradi izvrstnega rezultata nama je pokvarila sklopka, ki je zvečer med vožnjo po oazi popolnoma odpovedala. Kljub temu si s tem zvečer nisva delala pretiranih skrbi, saj sva imela cel naslednji dan na voljo za popravilo.

5.dan Ksar Ghilene – počitek

Ta dan je organizator namenil počitku tekmovalcev po prvem delu rally-a, pa tudi povrnitvi vozil v čim bolj vozno stanje. Nama je ta dan prišel zelo prav, saj sva morala popraviti Puch-ovo sklopko. Napako smo s skupnimi močmi hitro locirali – spodnji cilinder sklopke. Po demontaži se je izkazalo, da je od vročine popustila nekaj centimetrov velika tesnilna gumica. Problem se je izkazal za resnejši, kot se je zdelo na začetku, saj kljub temu, da je bilo v dirki približno 10 Puch-ov s spremljevalnimi vozili, te gumice, ki stane nekaj EUR, ni imel nihče. Vsi razen naju, so imeli namreč avtomatske menjalnike, ki so pri bencinskem motorju, v pesku veliko boljša izbira. Janez je po dolgem iskanju pri avstrijskem vozniku Pinzgauer-ja našel gumico, ki je bila zelo podobna, vendar nekaj desetink milimetra večja. Po nekajurni obdelavi se je za za silo prilegala cilindru in tudi nekajkilometerska testna vožnja je dala pozitiven rezultat. Spat sva šla pomirjena, z upanjem na dobro uvrstitev v pesku.

6.dan Ksar Ghilene – Bir Aouine

Prva hitrostna preizkušnja tega dne je bila enostavna – po makadamskih poteh skoraj naravnost do 120 km oddaljenega Bir Aouina. Prav zato je organizator dodal nekaj navigacijsih pasti in nenapovedanih časovnih kontrol. Najina sklopka je začela drseti že prvi kilometer po startu, vendar sva z umirjeno vožnjo še vztrajala in upala, da se bo gumica zmehčala in nama dovolila odpeljati dirko do konca. Pri prvi nenapovedani časovni kontroli, pa sva se dokončno znašla pred odločitvijo: poskusiti počasi odpeljati etapo do konca in v sipinah okoli Bir Aouina verjetno dokončno uničiti sklopko (kar bi pomenilo 600 km vlečenja Puch-a do Tunisa in potem tovornjak iz Genove v Ljubljano) ali pa priznati odpoved tehnike in odstopiti. Po krajšem razmisleku, sva se soglasno odločila za drugo možnost in tako je bil El Chott 2003 za naju končan. Povratek v Ksar Ghilene je bil malo depresiven, kljub temu pa sva bila zelo zadovoljna z rezultati, ki sva jih dosegla do odstopa. V skupnem seštevku rallya, do te etape, sva zasedla 13 mesto med 38 avtomobilisti. Pred nama sta bila uvrščena dva iz skupine P1 (tekmovalna vozila), trije iz P1 pa za nama. Uvrstitev je bila bistveno boljša, kot sva po startu v Tunisu pričakovala.

Tomo je odpeljal to etapo vrhunsko, saj je v cilj prišel peti, skupaj s kasnejšimi zmagovalci dirke. Problemi pa so se začeli že takoj po cilju, ko se je bilo treba pripraviti na start sipinske hitrostne preizkušnje. Ker sva midva z Janezom odstopila, Tamy pa je ostal v Ksar Ghilenu, je bil za razliko od večine tekmovalcev, brez servisnega vozila in pomočnikov. Zato je moral sam zakrpati počeno zračnico (rezervna je ostala v Puch-u), potem pa še vnesti navigacijske točke, ki jih je podal organizator tik pred startom sipinske etape. Tako mu je zmanjkalo časa za čiščenje zračnega filtra in počitek.

Rezultati :

terenci 1. 1:40:55, 17. Igor 2:33:05

motorji 1. 1:41:15, 8. Tomo 1:54:17

Med sipinsko etapo je imel Tomo zato, kljub odličnemu startnemu mestu, probleme z motorjem. Posledica tega je bila, da je v sipinah grdo padel, motor pa se je prikotalil za njim in mu zlomil eno rebro in poškodoval roko. Kljub temu je uspel etapo z velikimi problemi odpeljati do konca. KTM pa je skozi neočiščen filter že potegnil pesek v pogonski agregat, kar je usodno zaznamovalo nadaljne etape.

Rezultati :

terenci 1. 30:54, 18. Igor 1:20:44

motorji 1. 27:50, 36. Tomo 4:09:48 (30 minut pribitka)

7.dan Bir Aouine – Ksar Ghilene

Ker smo bile tri posadke že izven igre smo se skupaj odpravili na cilj etape pozdravit naše preostale tekmovalce. Tomota ni bilo med vodilnimi motoristi. Prej je tako prispel Igor, ki pa je pri poziranju fotografom 30 metrov pred ciljem uničil še zadnjo rezervno gumo, ki jo je imel na razpolago. Tomo je zaradi krpanja zračnice na progi prišel z velikim zaostankom, vendar srečen, da je odpeljal etapo to konca. KTM je že kazal resne posledice prejšnji dan neočiščenega filtra, saj je bil zadnji del motorja ves masten od olja.

Rezultati :

terenci 1. 2:56:07, 5. Igor 3:11:27

motorji 1. 2:36:40, 42. Tomo 4:33:37

Večer je minil v varjenju Igorjeve Toyote, Tomotu pa smo zamenjali gume, neuspešno popravljali senzor Touratech-ovega tripmastra in ugibali, koliko časa bo pogonski agregat še zdržal.

8.dan Ksar Ghilene – Douz

Zjutraj KTM, zaradi slabe kompresije ni hotel vžgati brez porivanja, ko pa se je ogrel, pa je deloval normalno. Organizator si je za novinarje to jutro zamislil skupinski start, ki smo se ga udeležili vsi, razen Borisa in Božota, ki sta morala na žalost svojo Toyoto pustiti v Tozeur-ju. Hitrostna preizkušnja je vodila čez 50 km sipin, potem pa po pisti do Douz-a. Ta del je organizator med dirko skrajšal in naredil cilj že po koncu sipin. Igor, ki bi mu pista ustrezala, se je zaradi tega spet enkrat ostro sprl z vodstvom rallya, tako da je skoraj prišlo do fizičnega obračuna. Po prihodu v tabor je bil tako jezen, da se ni pogovarjal z nikomer. Tomo je, zdaj že kot izkušen voznik odpeljal dobro, KTM pa je bil v zadnjih izdihljajih.

Rezultati :

terenci 1. 1:33:30, 21. Igor 2:48:06

motorji 1. 1:33:30, 30. Tomo 2:41:34

9.dan Douz – Douz

Edini roadbook 100 km dolge preizkušnje tega dne, so bile tri GPS točke s časovnimi kontrolami sredi puščave. Organizator je obljubljal sorazmerno lahko progo, s previdenim časom 4 ure, torej podnevi ob cca. 15:00.

Tomotov KTM je vžgal šele po dolgotrajnem porivanju in je že takoj obilno puščal olje. Tomo je startal dobro, toda po 8.3 km se je motor ustavil in tudi kasneje ni več pokazal nikakršnih znakov življenja. Ker so naju z Janezom na kontrolni točki obvestili o njegovi okvari, sva ga z najinimi KTM-i poiskala v morju sipin, vendar smo skupaj lahko samo ugotovili, da je tudi zanj El Choot 2003 končan. Ker je pihal močan veter sva mu pustila topla oblačila in satelitski telefon, midva pa sva pohitela organizatorjem javiti njegovo točno GPS pozicijo. Računali smo, da ga bo reševalni Unimog pobral v nekaj urah.

Etapa se je izkazala za najtežjo na celem rallyu, saj je na cilj v predvidenem času prišla samo peščica terencev in nekaj motoristov. Ker je bila vožnja po sipkem pesku ponoči praktično nemogoča je zvečer v puščavi obtičalo približno 15 motoristov in ravno toliko terencev. Množica signalnih raket, ki so jih tekmovalci potrebni pomoči spuščali vsako polno uro, je zato izgledala kot manjši novoletni ognjemet. Med tekmovalci, ki so ponoči ostali v mrzli in vetrovni Sahari, sta bila na žalost tudi Igor in Blanka, ki jima je zlomljena sprednja polos preprečila nadaljne napredovanje. Zaradi velikega obsega potrebnih intervencij je pri organizatorju zavladala rahla panika, ki je še povečala zmedo pri reševanju. Tako so Tomota in njegov motor šele po naših stalnih urgencah pripeljali v tabor okoli 22:00, torej po več kot desetih urah na vetru in pesku, Igor pa je prišel v tabor šele popoldne naslednji dan.

Rezultati :

terenci 1. 5:00:24, 11. Igor 15:09:03 (8 ur pribitka)

10.dan Douz – Hammamet

Glede na to, da se vsi tekmovalci sploh še niso rešili iz objema mehkih sipin okoli Douz-a je bila hitrostna preizkušnja tega dne odpovedana. Sledilo je pogajanje z Arabci za prevoz Tomotovega motorja najprej do Tozeurja in kasneje skupaj z Borisovo Toyoto do Tunisa. Nam pa je preostal, še dobrih 400 km dolg, transfer po asfaltu do Hammameta.

Na žalost se je Igor, kot naš zadnji predstavnik v tekmovanju zvečer v hotelu v Hammametu zopet sprl z organizatorji. Prišlo je celo do prerivanja med njim in starejšim gospodom, direktorjem firme, ki je bila glavni sponzor tekmovanja. Pravila rally-a, ki so bila objavljena že nekaj mesecev prej, so namreč jasno določala, da je kakršnokoli reklamiranje pnevmatik, razen predpisanih nalepk glavnega sponzorja, prepovedano. Igor je bil v sporu z organizatorjem rallya že od prvega dne dalje, saj je imel Toyoto oblepljeno tudi reklamami za pnevmatike svojega slovenskega sponzorja. Kljub stalnim opozorilom organizatorja, da mora nalepke odstraniti ali vsaj prekriti, je to ves čas izvajal samo polovično. Po večernem incidentu z glavnim sponzorjem je organizatorju dokončno prekipelo, zato ga je dokončno diskvalificiral iz tekmovanja in mu seveda prepovedal startati na zadnji hitrostni preizkušnji. Izbrisali so ga tudi iz vseh rezultatov, objavljenih po koncu rallya. Šele dva tedna kasneje so objavili njegove delne rezultate posameznih etap, na vseh skupnih razvrstitvah (skupno, po klasah in po grupah), pa je zaradi diskvalifikacije uvrščen na zadnje mesto, brez doseženega časa. Žal so ti incidenti vrgli slabo luč na vse ostale slovenske udeležence tekmovanja, kljub temu pa upam, da zaradi tega ne bomo imeli problemov pri prijavah na El Chott 2004.

11.dan zaključek v Hammametu

Zadnja hitrostna preizkušnja je potekala na obali pri Hammametu, po isti progi kot prolog, samo v obratni smeri. Ker ni bilo v dirki nobenega slovenskega predstavnika več, smo se odpravili samo na slavnostni cilj. Ta je bil v središču Hammameta, ki so ga za to priložnost zaprli za promet. Ker je El Chott kljub vsemu amaterski rally, pravila določajo, da se vsem udeležencem, ne glede na odstope, časi seštevajo ves čas tekmovanja. Če tekmovalec kakšno etapo izpusti, mu pač prištejejo maksimalni čas te etape. To v praksi pomeni, da če zaradi okvare vozila nekaj etap izpustiš, lahko po popravilu normalno startaš in se naprej boriš za čimboljšo uvrstitev. Kljub temu je skozi cilj zapeljal samo Mony z Andrejem in midva z Janezom. Borisova Toyota in Tomotov KTM sta bila žal na tovornjaku na poti v trajektno luko, Igor pa je bil diskvalificiran.

13.dan Genova

Izkrcavanje v Genovi je bilo podobno povratku angleških vojakov po bitki pri Dunquerque. Tretjina terencev je bila na vlečnih vrveh, v pristanišču pa je čakala množica vozil, ki so naložila nevozne udeležence rallya. Domžalski avtoprevoznik je naložil Borisovo Toyoto in Tomotov KTM, mi pa smo se z ostalimi vozili počasi odpravili po italijanskih avtocestah proti Fernetičem.

Nauk cele zgodbe je mogoče pravilo, ki sva si ga s Tomotom, po predivjem začetku, kasneje ponavljala pred vsakim startom : “Ne moreš zmagati, če nisi uvrščen”.

Kaj je torej potrebno, da tovrstne rallye pripelješ do konca in se po možnosti še dobro uvrstiš:

1. vožnja z glavo – tretje mesto med avtomobilisti je zasedel skoraj serijski Mitsubishi Pajero, ki je bil cel vreden manj kot en par amortizerjev drugouvrščenega Mercedesa. 14 mesto med avtomobilisti pa je zasedel Pinzgauer, ki je s težavo vozil po mehkih progah in zaradi okvar celo izpustil nekaj etap. Igor je vso prednost, ki jo je imel zaradi močnejšega motorja, zapravil z vsemi uničenimi rezervnimi pnevmatikami, kot posledico predivje vožnje. Zlomljena polos v sipinah je bila samo logično nadaljevanje. Z malo bolj umirjeno vožnjo, bi se na cilju z lahkoto uvrstil med prvo polovico tekmovalcev (seveda brez diskvalifikacije).

2. asistenca – spremljevalno vozilo s kompletno zalogo rezervnih delov in nekdo, ki ti pomaga (predvsem motoristom) pripraviti vozilo za naslednji start. Tomo zaradi rezervne gume (bila je v Puch-u, ko sva odstopila) in pomanjkanja pomočnikov ni uspel dovolj dobro pripraviti motorja za peščinsko etapo. To ga je stalo zlomljenega rebra, kasneje pa uničenega motorja in odstopa od tekmovanja. Če bi tekmovanje odpeljal do konca, bi se verjetno uvrstil okoli 15 mesta med 63-timi motoristi. Midva z Janezom sva morala odstopiti zaradi nekaj EUR vredne gumice cilindra sklopke. V primeru, da bi rally končala, bi se verjetno uvrstila okoli 10-tega mesta med 38 terenci.

3. ustrezeno vozilo – predvsem podvozje in vsi prenosi. Moč motorja je seveda pomembna, ni pa najbolj bistvena. Mony je tehnično odlično odpeljal prve etape, vendar je bil serijski Galloper prekrhek – najprej amortizerji, nato sprednja polos in končno še sklopka.

4. SREČA – vse priprave in tehnika vožnje ne pomagata nič, če pri 120 km/h z terencem priletiš v pol metra globoko neoznačeno strugo čez cesto in odtrgaš sprednje kolo ali pa z motorjem zaradi delčka sekunde nepazljivosti padeš pri 150 km/h. Tudi nekateri najboljši so zaradi tega predčasno končali tekmovanje.

Vse ostalo – tehnika vožnje, moč motorja, fizična pripravljenost, saharske izkušnje, sposobnost orientacije … je seveda zelo pomembno, a brez izpoljnjevanja zgornjih kriterijev uspeh po mojem mnenju ni mogoč.

Rally El Chott ostaja za naju z Janezom neporavnan račun, ki ga bova zagotovo poravnala naslednje leto. Upam, da se bodo jubilejnega 20. tekmovanja El Chott 2004 udeležili tudi drugi slovenski tekmovalci, da bomo lahko prvič na tovrstnih tekmovanjih sestavili ekipo Slovenije.

kaj načrtujemo

februar - Laos, Tajska
april - s terenci v Iran
poletje - jadranje Grčija
avgust - Makedonija in Črna gora s terenci