UAE 2004

UAE Desert Challenge Rally – Dubai 04

Zadnje dirke pred Dakarjem se bo, poleg Mirana Stanovnika, ki je že star puščavski lisjak, letos prvič udeležil še en slovenski motorist.

Tomo Merhar je svoj dirkalni ognjeni krst doživel na El Chott 2003 v Tuniziji, zdaj pa se je po temeljitih kondicijskih pripravah odpravil na svojo prvo profesionalno dirko. Tekmoval bo na KTM 660 Rally, ki ga je Miran Stanovnik vozil na Paris – Dakar 2004.

Poleg mehanika, ki si ga bosta delila z Miranom, ga bo na tekmovanju spremljala še 5 članska spremljevalna ekipa.

Direktno javljanje iz Dubaja:

7.oktober 2004, četrtek

Po manjših zapletih z letalskimi kartami in letalskim prevoznikom (odpovedan povezovalni let do Milana) so fantje včeraj pozno zvečer prispeli v Dubaj.

Danes in jutri je pripravljalni dan. Prevzeti je bilo potrebno Tomotov motor, ki je pripotoval z ladjo iz italijanske GENOE in Stanovnikov motor, ki ga je z avionom pripeljal proizvajalec KTM še “toplega” iz tovarne. Tomo je motor že doma pripravil za dirko, vendar je med dolgo plovbo preko Sredozemskega morja zaradi napačne pritrditve motorja v zabojniku (sprednje vilice so bile ves čas maksimalno stisnjene) iz vilic priteklo olje, tako da so mehaniki in vsi v spremljevalni ekipi imeli še dovolj dela z zamenjavo semeringov.

Sonce je morilsko pripekalo, kar je še dodatna otežilna okoliščina na tekmi.

8. oktober 2004, petek

Izvedli pa so prvi trening. Odpeljali so se cca 80 km globoko v puščavo in preizkusili dubajski pesek in navigacijske naprave.

Predvsem pa je Tomo seveda preizkusil nov motor, ki je veliko težji od tistega, s katerim je vozil na EL Chottu. Trening, ki ga je opravljal doma, seveda ni podoben puščavskim razmeram, kondicijski trening, ki pa jih je opravljal doma, pa se mu bodo bogato obrestovali, ker bo zaradi extremnih razmer potreboval v Dubajskem pesku vsak gram moči.Vsem velike probleme dela vročina (včeraj 43 stopinj), puščavski pesek je dobesedno razbeljen, tako se da niti slučajno ne moreš sprehajati bos, že sam dotik peska ni prijeten. Tudi v morju se težko ohladiš, saj ima 34 stopinj, preostanejo le s klimo ohlajeni hotelski prostori.

Kljub temu se je cela ekipa podila po pesku s Toyotami in quadi, Žiga pa se je preizkusil celo s snow board-om na sipinah.

Še štartne številke: TOMO MERHAR 25, STANOVNIK MIRAN 26.

9. oktober 2004, sobota

Oba motorja sta uspešno prestala tehnični pregled, ki je bil izjemno natančen.

Popoldan je bil izveden še en trening, zadnji pred jutrišnjo začetno preizkušnjo. Vožnja pa pesku je nekaj popolnoma drugega, kot vožnja po slovenskih brezpotjih. Tomo ima sicer veliko izkušenj iz Tunizije, vendar še zdaleč ne toliko kot puščavski lisjak Miran Stanovnik. Prve kilometre z novim motorjem je Tomo izpeljal izvrstno, tako da so bili po opravljeni vožnji vsi zelo zadovoljni. S KTM 660 Rally sta zdaj že uigrana ekipa.

10. oktober 2004, nedelja

Danes pa se je pričelo zares. Štarter na prologu je bil šejk Mohamed osebno. Rezultati prologa določajo vrstni red startov tekmovalcev za jutrišnjo prvo tekmovalno etapo. Miran Stanovnik je dosegel 20 mesto, Tomo Merhar pa 56 mesto. Tomo je vozil večino trase brez zadnje zavore.

11. oktober 2004, ponedeljek

Prvi bivak tekmovalcev in spremljevalnih ekip je lociran sredi sipin, na izredno slikovitem predelu nekaj deset kilometrov od Dubaja. 150 m visoke sipine, bazen in beduinski šotori za vsako ekipo posebej, so pričarali dobesedno pravljično vzdušje v naši ekipi. Edino vročina je neusmiljena, saj je bilo tudi danes 43 stopinj in razbeljen pesek.

Prva etapa se je za naša dva tekmovalca razpletla zelo ugodno. Dolga je bil 350 km in od 78 prijavljenih motoristov je etapo končalo samo 63 motoristov. Ta podatek pove, da je bila današnja etapa izredno zahtevna. Miran Stanovnik je dosegel odlično 7 mesto, Tomo Merhar pa 37 mesto. Med motoristi je zmagal Coma. Oba tekmovalca sta s svojim dosežkom zelo zadovoljna.

Jutri jih čaka 370 km dolga etapa.

12. oktober 2004, torek

Današnje jutro je vse sodelujoče na dirki presenetila izredno gosta megla, tako da so štartali dve uri kasneje, etapo pa so skrajšali za 20 km.

Kmalu po štartu je prišlo v tabor sporočilo, da je Miran Stanovnik grdo padel in da so ga odpeljali v bolnišnico. Kasneje so sporočili, da ima zlomljena najmanj tri rebra in da se počuti poškodbi primerno. Ostati mora v bolnici najmanj 3 dni na opazovanju, jutri pa ga bodo še enkrat pregledali, kajti obstaja sum, da ima tudi na drugi strani zlomljena rebra. Padel je pri 130km na uro preko motorja in se “nasadil” na aparature, ki jih ima na krmilu motorja.

Tomo je prišel v cilj, uspešno in je zadovoljen. Dosegel je 38 mesto. Tudi na tej etapi je odstopilo precej tekmovalcev, med drugim tudi včerajšnji zmagovalec Como, ker mu je odpovedal poslušnost njegov konjiček. Zmagal je Poljak.

Na jutrišnji 307 km dolgi etapi bo štartalo samo še okoli 55 tekmovalcev motoristov. Vročina je še vedno ubijalska. Organizator se skuša izogniti najbolj vročemu obdobju dneva, zato so štarti posameznih etap ob sončnem vzhodu, vendar jim je danes to preprečila megla. Zadnja etapa je odpovedana zaradi muslimanskih praznikov.

13. oktober 2004, sreda

Start ob sončnem vzhodu je uspel. Slovenska ekipa tekmo nadaljuje žal samo z enim tekmovalcem.

Tomo je uspešno prišel na cilj, zadovoljen in pošteno utrujen. Vsakodnevna etapa zahteva skoraj 7 ur popolnoma koncentrirane vožnje motorja, ki tehta več kot 250kg in ki ga je potrebno velikokrat ne samo dvigniti od tal pač pa tudi izkopati iz peska (kolikokrat je to, ve samo Tomo!), poleg tega pa sonce v tem delu sveta pošteno žge.

Danes je Tomo dosegel 46 mesto, skupna uvrstitev pa je 41 mesto.

Miran leži v bolnici na intenzivni negi. Na dodatnih zdravniških pregledih so ugotovili, da ima poleg 5-ih reber poškodovano tudi vranico in eno vretence. Če bo potrebno bo opravljena operacija kar v UAE tako da se ne bo vrnil domov s svojo ekipo, pač pa takoj ko bo to mogoče.

Jutri je zadnja etapa, v petek pa jih čaka še zaključni del. Zaradi ramadana ta etapa ne bo tekmovalna, ampak samo 300 km dolg transfer do Dubaja, kjer bo uradna razglasitev rezultatov. Jutri bomo držali pesti za Tomota, kajti kljub zelo dobri telesni pripravljenosti, ga vročina močno izčrpava.

14. oktober 2004, četrtek

Danes je bil zadnji tekmovalni dan na UAE Desert Challenge Rally – Dubai 04. Tomo je prišel na cilj, vendar rezultati še niso uradno objavljeni. Peklenska vročina ga je tudi danes izmučila, vendar je uspel.

15. oktober 2004, petek

Do zgodnjega popoldneva prireditelji še niso objavili uradnih rezultatov. Neuradna verzija je, da je tekmovanje med motoristi pričelo 79 tekmovalcev, dokončalo – to pomeni, da so vse štiri tekmovalne etape prevozili od starta do cilja – 58 tekmovalcev. Tomo je na 40 mestu.

Po vrnitvi naše ekipe v Slovenijo pričakujemo še precej slik in dodatne vtise udeležencev.

napisala Mojca

Vtisi po povratku iz UAE so še sveži, zato jih je najbolje čimprej zmetati v računalnik.

 Že na letališču nas je pričakala peklenska vročina, ki je bila, v kombinaciji z za puščavo nenavadno visoko vlažnostjo, prav neprijetna. Temperatura se je redko spustila pod 38 stopinj, v puščavi pa je bila redno preko 40 stopinj v senci. Za asistenco so bili zato pogoji neugodni, za tekmovalce pa ubijalski.

Prva dva dneva pred dirko smo se odpravili do prvih večjih sipin, cca 80 km v puščavo na trening in malce slikanja Tomota in Mirana v akciji. Kljub skrbnim kondicijskim pripravam v Ljubljani so bili to prvi Tomotovi kilometri s tem motorjem. Seveda smo preizkusili tudi sposobnost Toyot in asistenčnih voznikov v pravem pesku.

Glavni organizator rallya je kar šef Dubaja šejk Mohamed Bin Rashid Al Maktoum osebno. Ker je Miran na tem rallyu nastopal že šestič sta seveda velika prijatelja. Mohamed je bil prisoten celo dirko, brez telesnih stražarjev in vsakomur dostopen za pogovor.

Tomotova in Miranova asistenčna ekipa sta šteli vsaka po 6 članov in enega mehanika, ki je obema servisiral motorje, vsi skupaj pa smo imeli na razpolago 3 skoraj nove Toyote Landcruiser. Ker v Dubaju nihče ne vozi dieslov, še manj pa bencinarjev pod 2000 ccm, so imele vse tri bencinske motorje z spoštljivimi 4600 ccm. Poraba je bila seveda ustrezna (slabih 30 litrov/100 km), vendar tudi bencin ni bil predrag (cca 60 SIT/liter ).

Velika večina dirke, razen prologa, se je odvijala v Abu Dhabiju približno 300 km v notranjosti. Vozile so se 4 etape (peta je bila odpovedana zaradi ramadana), večinoma krožno okoli bivaka. Bivak rallya je bil postavljen sredi puščave pod približno 100 m visoko sipino, po kateri so se domačini neumorno vozili z motorji in quadi. Vsaka ekipa je imela na razpolago več šotorov, čeprav nas je večina zaradi vročine spala zunaj. Mohamed je poskrbel tudi za cca 5 m velik napihljiv bazen, kjer smo se vsi namakali popoldne po dirki. Voda je bila seveda po nekaj dneh primerno onesnažena, vendar to nikogar ni pretirano motilo.

Za Tomota je bila to, poleg El Chotta 2003 v Tuniziji, prva resna dirka v karieri. Doma se je intenzivno kondicijsko pripravljal, kar se mu je bogato obrestovalo v zelo težkih pogojih rallya. Po začetni tremi, občasni evforiji ali popolni utrujenosti, je počasi ujel ritem tekmovanja, tako da se je na cilj zadnje etape pripeljal suvereno in trezno. Po mojem mnenju vrhunski rezultat (že na prvi resni preizkušnji 40 mesto od 78 sodelujočih), mu daje realne osnove za resno razmišljanje o Dakarju 2006. Pomanjakanje izkušenj s podobnih tekmovanj ga je stalo 3 ure pribitka in s tem, za njega sanjskega 35-tega mesta. Iz Dubaja se Tomo vrača poln izkušenj, po mojem mnenju sposoben odpeljati Dakar ali katerokoli dirko svetovnega prvenstva.

Miran je dirko začel na polno. Zaradi nesreče Saincta v Egiptu na startu rallya, razen ekipe Repsola, ni bilo KTM tovarniških voznikov. To je dajalo Miranu lepe možnosti za visoko uvrstitev, morda celo zmago. Do padca je vozil ves čas v ospredju. Majhna nepazljivost pri 140 km/h in slabi vidljivosti (opoldne ni senc in kontrastov) je botrovala strahovitemu padcu, ki se je končal z 5 zlomljenimi rebri, poškodovano vranico in počenim vretencem. Glede na stanje motorja, ki je obležal nekaj 10 m od poškodovanega Mirana, bi se lahko končalo še precej hujše. Reševalci so ga takoj po padcu prepeljali v samo 30 km oddaljeno, vrhunsko opremljeno bolnišnico, kjer je ostal tudi po koncu rallya, ko se je celotna ekipa že vrnila domov.

Da ni vse v mišicah, ampak se vzdržljivostni rally zmaga predvsem v glavi, je najboljši dokaz Švedinja Annie z samo 163 cm višine in 54 kg teže. Suvereno je obvladovala 240 kg težak KTM in dirko končala na 22 mestu.

 

kaj načrtujemo

februar - Laos, Tajska
april - s terenci v Iran
poletje - jadranje Grčija
avgust - Makedonija in Črna gora s terenci